Vinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo SliderVinaora Nivo Slider

Avtorstvo fotografij in teksta: M. Demšar, ZRSVN OE Celje
Boštjanova hrasta sta hišni drevesi, saj rasteta ob Boštjanovi kmetiji, debelejši celo na dvorišču le-te. Vitalnost jima, predvsem slednjemu, že peša, vendar še zelenita in dajeta v svojih duplih zavetje mnogim živalskim vrstam. Tudi lastniki s ponosom pripovedujejo zgodbe o drevesih. S spoštovanjem do starih dreves se kaže tudi odnos ljudi do narave in prostora.

Foto: Matej Demšar

 
 
Ob cesti na Vipoto v bližini domačije Borlek, blizu pešpoti proti gozdarski koči na Vipoti raste preko 40 m visoka zelena duglazija (Pseudotsuga menzensii). Pred stoletjem so na pobočjih nad Pečovnikom žal izsekali naravne bukove gozdove in jih posadili s tujerodno duglazijo, za katero je značilna zelo hitra rast.
Zaradi izjemnih dimenzij ji ime "Pečovniška kraljica" prav pristoji, saj je drevo eno najvišjih v bližnji in daljni okolici, obenem pa je tudi nasploh med najvišjimi svoje vrste v Sloveniji.
Više ob cesti ob preseki gozda za plinovod raste še eno drevo podobnih dimenzij.

Foto: Matej Demšar
 
 
Trideset metrov pod potjo na pobočju Anskega vrha raste mogočna bukev. Bukev neposredno na rastišču ni ogrožena. Dodatna varovalka je tudi gozd s posebnim namenom, v katerem so bolj poudarjene ekološke in socialne funkcije gozda, pred lesnoproizvodno. V zadnjem času je drevo prizadel vetrolom in se ji je v mogočni krošnji odlomilo nekaj debelejših vej. Ne glede na to je bukev še vedno mogočno drevo s spoštovanja vrednimi dimenzijami.

Foto: Matej Demšar
 
 
Izredno lepo raščena javorolistna platana (Platanus x acerifolia) raste ob hotelu Štorman. Drevo ima lepo ter široko razvejano krošnjo in je najvišje drevo v središču mesta Celje. Tudi sicer so zanj značilne izjemne dimenzije. Starost drevesa ocenjujemo na 120 – 150 let. Drevo je zdravo in vitalno, čeprav raste na urbanizirani površini. To kaže odpornost vrste na težave »mestnega življenja«. Seveda pa prav zaradi mestnega okolja, bližine parkirišča in drugih objektov, katerih namembnost je raznolika potencialna ogroženost drevesa obstaja.
Mogočna platana ob hotelu močno poveča privlačnost lokacije. Obenem je drevo samo estetski element v pretežno pozidanem ali drugače urbaniziranem okolju.

Foto: Matej Demšar
Hrast dob (Quercus robur) je drevesna vrsta, ki za dobro uspevanje potrebuje globoka, z minerali bogata tla z visoko podtalnico. Dobro prenaša tudi občasno poplavljenost. Raste v nižinah. V preteklosti so velik del celjske kotline pokrivali gozdovi hrasta doba, imenovani dobrave.
Drevesi sta eni redkih ohranjenih hrastov dobov, ki kažeta na to, kakšna drevesa oz. gozdovi so nekoč rasli tu. Izrinile so jih različne človekove dejavnosti: poselitev, kmetijstvo, krčitve gozdov, regulacija rek in potokov. V današnjem urbanem okolju, ki se širi na ta prostor predstavljata enkratni krajinski in ekološki element v prostoru.
Oba hrasta se le stežka upirata tem pritiskom in sta drevesi vredni vsega spoštovanja.

Foto: Matej Demšar
 

Javorolistna platana (Platanus x hispanica), je pri nas tujerodna vrsta. V naravi ne raste samoniklo, je pa razširjena po vsej Evropi, saj je med najpogosteje sajenimi drevesi v urbanem okolju.
Če bi bila to kar navadna platana, bi je verjetno danes tam ne bilo več. Drevo torej ni čisto »običajno«. Je mogočno drevo in s tem izjemen estetski element v pretežno pozidanem ali drugače urbaniziranem okolju. In tej platani se je pri prenovi izognila celo cesta, obenem pa se ji je izboljšal rastni prostor.

Foto: Matej Demšar

Platana pri zelezniski postaji m 
 
Lipa raste na dvorišču nekdanje Intiharjeve domačije na Mariborski cesti, ki je danes avtomobilski salon (danes Avto Škorjanc). Lipi je navkljub odlomom delov krošnje in zaradi strokovne skrbi zanjo uspelo ohraniti lepo razrast. Lipa je v Sloveniji zelo pogosto hišno drevo vendar je v urbanem delu mesta Celje Intiharjeva lipa edino tako mogočno drevo svoje vrste, ki nam ga je uspelo ohraniti. Tudi zaradi tega je vredno vse naše pozornosti in skrbi.

Foto: Matej Demšar

 
 
Drevo mogočne in nenavadne oblike raste pri graščini Zgornji Lanovž v Celju in nas nase opozarja vsakič ko se paelemo po celjski severni obvoznici. Zanimivo je, da se je platani opred časom odlomil stranski vrh ibn je v njenem deblu zazevala velika luknja. Danes je rana popolnoma zaraščena, kar priče o njeni vitalnosti in trdoživosti. Platana je verjetno ostanek nekdanjega parka dvorca Zgornji Lanovž in jo je na vsak način potrebno ohraniti in o b njej enkrat v prihodnosti zasnovati zeleno celico, ki bo popestrila močno spremenjeno okolico.

Foto: Matej Demšar
 

Martunova hruška, raste na dvorišču domačije Kopitar (p.d. Martun) na Vrheh. Po besedah lastnika je stara preko 150 let. Drevo s tremi vrhovi tvori košato krošnjo, na katero je v času cvetenja pogled izjemen. Drevo je vitalno in obilno plodi. Kot hišno drevo hruška ni posebej ogrožena, saj lastniki gledajo nanjo s ponosom.
Drevo ima velik pričevalni, estetski in nenazadnje tudi ekološki pomen. Hruška je lep primer hišnih dreves, ki skupaj z domačijo zaokrožujeta prostor in dajeta prostoru novo kvaliteto. Obenem je drevo estetski element v kmetijski krajini.

Foto: Matej Demšar

 
 

Plevčakov hrast – dob (Quercus robur) je starosta celjskih mestnih gozdov. Pred leti se je drevo sicer posušilo, vendar se z ohranjeno skulpturo debla še nikakor ni poslovilo. Ob deblu starca je posajen mlad hrast, neposredni potomec, ki kljub začetnim težavam lepo zeleni. Moramo mu dopustiti, da doseže vsaj približne dimenzije očeta.

Foto: Matej Demšar

 
 

Medloške platane so skupina dreves v kateri rastejo verjetno najmogočnejše platane v Sloveniji. Najdebelejša velja za prvo svoje vrste po vseh dimenzijah (višina, premer, obseg). Ta mogočna markantna drevesa so res lahko ponos celjske občine. Rastejo v parku in na dvorišču Vrtnarstva Celje in s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

Foto: Matej Demšar

Medloske-platane-m1 
 
Bukev (Fagus sylvatica) bi v gozdovih z naravno sestavo dreves v Sloveniji prevladovala z okoli 60%, danes pa je njen delež razpolovljen (29%). Upravičeno jo imenujemo mati gozdov, saj si danes brez nje gozda v Sloveniji ne znamo in ne moremo več predstavljati.
Trobiševa bukev je vzklila pred približno 200 leti. Do danes je dosegla zavidanja vredne dimenzije. Poimenovana je po skrbnem lastniku gozda v katerem raste.
Drevo je polno življenjske moči in kaže, da bo še nekaj časa nudilo senco popotnikom. Na pobočju nad drevesom je nekaj izvirov, katerih osvežujoča voda je domiselno speljana »skozi« deblo drevesa.

Foto: Matej Demšar